Po sodraški pešpoti 2026

Po Sodraški pešpoti – dva dneva doživetij okoli domače občine

Člani pohodniške sekcije našega športnega društva smo se tudi letos podali na že skoraj tradicionalni dvodnevni pohod po Sodraški pešpoti, ki v približno 40 kilometrih objame našo občino in pohodniku razkrije številne naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti. Pohod smo pričeli v petek, 3. julija 2026, ob 7.30 na trgu v Sodražici.

Prvi koraki so nas vodili po Ulici Zavoda, mimo »Miklovca« proti vasi Črnec, nato skozi Zadnike ter po obronkih hribov »Linca« in »Mikunca« do zaselka Novi Pot. Že kmalu smo spoznali, da bo pohod vse prej kot dolgočasen. Med potjo skozi Benete nas je prijazno ustavil domačin, ki nam je – s kozjim mlekom okoli ust – z veliko vnemo razlagal, zakaj se vas imenuje Benete. Ko smo ugotovili, da vendarle nismo zašli v malo Italijo, smo veselo nadaljevali pot.

Prvi daljši postanek smo naredili pri ostankih rimskega zapornega zidu Claustra Alpium Iuliarum, mogočnega obrambnega sistema, katerega naloga je bila varovati občutljiva mejna območja Rimskega imperija pred vpadi roparskih in naseljujočih se ljudstev. V 7. in 8. stoletju pa je prav ta zid predstavljal tudi zahodno mejo slovanske poselitve. Ob takšnih zgodbah človek hitro ugotovi, kako bogata je zgodovina krajev, mimo katerih velikokrat le hitimo.

Pot nas je nato vodila v osvežujočo sotesko Kadice. Nekateri smo brez oklevanja skočili v prijetno hladno vodo, drugi pa so modro ocenili, da je znoj že dosegel primerno temperaturo in bo ohladitev počakala na kakšen drug dan.

Po osvežitvi nas je čakal strm vzpon, ki je hitro preizkusil našo pripravljenost, a dobra volja je ostala ves čas z nami. Proti večeru smo prispeli pod območje Travne gore, kjer smo postavili tabor in noč preživeli pod tisočerimi zvezdami. Večer je ob spremljavi pesmi Oliverja Dragojevića dobil prav posebno vzdušje. Marsikomu se je ob melodijah orosilo oko – skoraj tako, kot so se nekoč ženam pri Tašmrkovi bukvi.

Po prespani noči in obilnem zajtrku smo drugi dan nadaljevali pot proti Globoki jami in naravnemu mostu Velb, nato mimo Pristave, kjer je nekoč stala lesena gozdarska koča, ki je bila celo stalno naseljena. Danes tam stojita le še vodno zajetje – »štirna« – in majhna kapelica, ki obiskovalca spominjata na življenje nekoč.

Seveda pa pravi pohod ne mine brez krajšega okrepčila. Zato smo se z veseljem ustavili v planinskem domu na Travni gori, kjer je hmeljev zvarek hitro povrnil nekaj izgubljene energije. Pot nas je nato vodila še mimo romarske cerkve pri Novi Štifti, nato pa v vročem popoldanskem soncu skozi dolino ter ponovni vzpon na Sveti Marko. Tam smo porabili še zadnje zaloge moči, preden smo Sodraško pešpot uspešno zaključili na Strmci.

Ker pa pohodniki očitno nikoli nimamo dovolj, smo po dveh dneh hoje in prehojenih približno 40 kilometrih naredili še zadnji »obvezen« postanek – skok v Bistrico pod slapom, kjer so utrujene noge končno prišle na svoj račun.

Celoten pohod je bil prežet s smehom, dobro voljo, prijateljskim druženjem in številnimi novimi spoznanji o naši občini. Prav neverjetno je, koliko naravnih lepot, zgodovinskih zgodb in skritih kotičkov skriva okolica, ki jo imamo skoraj pred domačim pragom. Včasih moramo narediti le nekaj korakov počasneje, da jih zares opazimo.

V društvu si želimo, da bi Sodraška pešpot v prihodnjih letih privabila še več pohodnikov – domačinov in obiskovalcev od drugod. Naš cilj je, da pot še dodatno uredimo in označimo, jo predstavimo širši javnosti ter jo uvrstimo na zemljevid prepoznavnih pohodniških poti v Sloveniji. Prepričani smo, da si s svojo razgibanostjo, bogato dediščino in čudovitimi razgledi to nedvomno zasluži.

Zato vabimo vse občane, da si vzamejo čas, obujejo pohodne čevlje in se podajo na pot. Morda ne bo vedno lahko, zagotovo pa bo vsak kilometer poplačan z lepimi razgledi, dobro družbo in občutkom, da svojo občino spoznavamo na najlepši možni način – peš.

Predsednik Športnega društva Sodražica Peter Petrovčič

Foto utrinki pohoda po sodraški pešpoti 2026 03. in 07. julija 2026